Galerija

Mešane fotografije:

Damjan na odru in v oddajah:

Snemanje videospotov

Damjan v tiskanih medijih:

Nova, 4.12.2006	Antena, 12.2006	Antena,12.2006	Antena, 12.2006
Direkt, 21.2.2007	Direkt, 15.3.2007	Bulvar, 13.9.2006	Žurnal, 2.2.2007
Nova, 30.10.2006	Nova, 31.1.2005	Nova, 7.3.2005	Nova, 15.5.2006
Nova, 10.7.2006	Nova, 17.10.2005	Nova, 26.9.2005	Vecer, 28.10.2005
Nova, 6.2.2006	Nova, 18.9.2006	Nova, 18.9.2006

Damjan Murko v ekskluzivnem intervjuju za žurnal!

Kako reagirate na kritike v medijih?
V vseh teh letih moraš dobiti slonjo kožo. Vse, kar te ne ubije, te utrdi. Mislim, da sem v vsem tem času dokazal, da mi prav nič ne pride do živega. Provokativna vprašanja imajo ljudje radi, tudi jaz.

Je to za vas izziv? Ja, na neki način. Do sedaj se še ni zgodilo, da na neko vprašanje ne bi odgovoril.

Na podelitvi viktorjev se je voditelj Jurij Zrnec spravil tudi nad vas. Ste bili užaljeni?
Nikakor! To šalo sem slišal že v predstavi 5 moških.com., zato zame ni bila nova. Lahko bi si izmislil kaj bolj izvirnega. Nisem niti jezen niti razočaran. Ko je Jurij gostoval na nekaterih radijskih postajah, si je ob povedanem še celo zaželel mojo skladbo in povedal, da sem njegov najljubši izvajalec. (smeh) Če to ni super reklama?!

V medijih je veliko ugibanj o vaši usmerjenosti.
To je namerno. Menim, da se mora medijska osebnost prek tračev izražati z glasbo in delom. Koga pa zanima, da sem posnel novo pesem? Lepo vas prosim! Če pa gre za provokacijo in če iz tega narediš zgodbo, ki bralca pritegne, zakaj ne? Od posameznega izvajalca pa je odvisno, ali zna to dovolj dobro promovirati, da mediji o tem poročajo.

Zakaj pa bi se kdo hotel izpostaviti kot gej, če to ni? Ali pač?
Mediji so me v začetku začeli prikazovati v tej luči. Takrat z dekletom Majo namenoma nisva želela povedati za najino razmerje. Ob tem bi se gotovo pojavila nova natolcevanja, da jo imam za kamuflažo, da lažem in tako naprej. Ko pa so naju paparaci odkrili na ulici, sva to priznala.

Kdo so vaši poslušalci?
Imam ozek krog poslušalcev. Sem človek, ki me imajo ali zelo radi ali pa me sploh ne marajo. Ali krop ali mrzla voda. Takšen sem. Zanimiv sem tako za občinstvo kot tudi za medije in tega se tudi zavedam. Niti slučajno pa nisem gej! Srečen sem, ker sem moški. (smeh) Priznam pa, da sem nekaj časa igral ravno na to karto, saj so mediji zagrabili. In tudi bom, dokler se ljudje tega ne bodo naveličali. Dokler bodo ljudje tako neumni, da mi bodo jedli z roke, bom delal natančno to!

Dobra marketinška poteza torej.
Absolutno! Iz vsake negativnosti sem potegnil nekaj dobrega in to obrnil sebi v prid. Obstaja slaba reklama? Jaz sem zelo nečimrn. Rad vidim, da se piše o meni, pa čeprav dobro. (smeh)

Je Maja vaša ljubezen in menedžerka obenem?
Tajnica!

Tajnica?
Ja, ker ne organizira mojih nastopov, kar počne menedžer. Jaz ga nimam, saj menim, da ko človek pride do ene točke, lahko stvari dela sam. Za telefonske klice, e-pošto, pošto oboževalcev in stike z mediji pa je zadolžena ona.

Kako bi se opisali?
Sem zelo discipliniran, tako do sebe kot do okolice. Včasih sem neizprosen do sodelavcev, kar včasih tudi ni tako dobro, predvsem pa ne menjavam konjev, ki zmagujejo. To pomeni, da če sem enkrat sodeloval na primer s Sašo Lendero in naredil hit, bom sodeloval tudi drugič. Plod mojega ponovnega sodelovanja bo tudi projekt, ki ga nameravam izdati konec letošnjega leta, in upam si trditi, da gre za zelo kakovostne glasbo, aranžmaje in besedila.

Vas festivali ne mikajo?
Priznam, da se jim za zdaj spretno izmikam. Bil sem na Pesmi poletja, kar je bilo za mojo skladbo odlična promocija, vendar pa mislim, da imam dovolj drugega dela. Festivali so seveda lahko ena od odskočnih desk, vsak izbere svoj način in dela tako, kot misli, da je najbolj prav. Pri svoji karieri ne bi spreminjal veliko stvari, bi pa kakšno napako popravil. Vendar pa svoje napake nosim na svojih ramenih in vedno znova se potrjuje, da nisem zakrivil nič tako groznega, za kar bi mi bilo žal ali bi bil kaznovan.

Kdaj vas je začela zanimati glasba?
Šest let sem igral električne orgle, končal sem Glasbeno matico v Mariboru in Dramsko šolo Barice Blenkuš, kjer sem se naučil pravilnega govorjenja. V osnovni šoli sem bil glavni, ko je šlo za vodenje prireditev, petje, igranje, organizacijo ... Vedno sem moral biti glavni, igrati glavne vloge, ker me od nekdaj zanimajo veliki projekti, saj se v malih ne vidim. Nastopal sem tudi v pevskem in cerkvenem zboru. To so bili moji začetki. Že od nekdaj je bila v meni želja, da bi se ukvarjal z glasbo ali celo živel od nje. Vse se je začelo z mojo prvo pesmijo Lastovka, ki je postala pravi hit najprej na Štajerskem. Še pred tem pa se spominjam nastopa za našo srednjo šolo na prireditvi Živilko poje v dvorani Tabor. Zapel sem Dan ljubezni in občinstvo me je vzelo za svojega. Trikrat sem se moral vrniti na oder, bil sem deležen pravih ovacij, aplavz me je »potegnil« noter. To mi bo vedno ostalo v spominu in od takrat ne spim več mirno. (smeh)

Kaj ste ugotovili v svetu glasbe?
Predvsem, da je to zelo trd kruh, za katerega je potrebno mnogo odrekanja, discipline in razdajanja občinstvu. Brez jasnega cilja ne prideš nikamor. Seveda se mora tudi moja okolica, moji najbližji, zavedati, da je to del posla in del množične kulture. Dokler bodo ljudje radi brali, gledali, poslušali in dokler bomo lahko, bomo vsi estradniki igrali na to karto! To vemo vsi, jaz sem zgolj eden tistih, ki to prizna! Z Majo in domačimi imam odkrit odnos in jih o vseh svojih podvigih opozorim prej. Če ne bi bilo tako, bi bili verjetno marsikdaj prizadeti. Nemalokdo ve, da je pravzaprav Maja tista, ki daje največ idej. Ima zelo široke poglede in je na srečo dobro situirana, tako da mi lahko pomaga pri uresničitvi kakšnih idej. Začetek je bil, priznam, težek, tudi finančno nisem imel zadostnih virov, ki pa so za produciranje kakovostne glasbe zelo potrebni. Ni poceni, da si ustvariš ugled v Sloveniji, da ne gledajo nate kot na puhlico, ampak da v šestih letih, kot traja moja kariera, postaneš človek oziroma pevec z veliko začetnico.

Kako pa sta se z Majo spoznala?
Maja dela na občini kot tajnica župana. Pred skoraj štirimi leti sem nastopil na božičnem koncertu, kjer sva se spoznala. Na začetku si zveze nisva priznala, bilo naju je strah, saj je med nama devet let razlike. K sreči so bila čustva tako močna, da se nisva več mogla zadrževati in sva povedala staršem, ki so bili tudi prvi, ki so novico sprejeli. Še posebno moji so bili zelo veseli. Najino zvezo so sprejeli zelo pozitivno in Majo sprejeli za svojo. Zelo jo imajo radi!

Česa pri sebi ne marate?
Imam probleme z odvečno težo. Zelo hitro bi se lahko zredil, ker zelo rad jem. Najraje imam špagete z morskimi sadeži v smetanovi omaki. S to poslastico me je tudi Maja dokončno osvojila. (smeh)

Obstaja zvezdništvo v Sloveniji?
Dokler se bomo medijske osebnosti drenjale med seboj, do takrat je zvezdništvo, z določenimi izjemami, pri nas pod vprašajem. Sovražniki so zame tisti, ki v medijih govorijo proti meni. Ni velikih sporov, ker sam rad navezujem stike in diskutiram o nasprotnih mnenjih. So ljudje, ki so mi všeč, in so taki, ki mi sploh niso. To je normalno. Ugotavljam pa, da dlje časa, kot si na sceni, in bolj kot štrliš iz množice, bolj te želijo posekati.

Kaj menite o slovenski pregovorni nevoščljivosti?
Slovenci imamo dušo, a jo je treba znati odpreti. Mislim, da smo precej zakompleksani. Saj ne rečem, da ne gre na boljše. Tujina se približuje Sloveniji, a zelo počasi. V tujini imajo drugačen sistem zvezdništva, ki ga pri nas ni. Pri nas je problem nasičenost, tržišče je majhno in zato je nevarnost toliko večja. Ni težko biti pevec, a le redki se obdržijo. Pomembno je , da te ljudje sprejmejo.

Koga na slovenski estradi občudujete?
Pred kratkim sem spoznal Eldo Viler. Ona je velika dama in ikona. Njen pogled na mlade in njihovo delo ter nezanimanje za vse postranske stvari, na primer trače, sta me izredno pritegnila. Navdušila me je s svojo pripovedjo o življenju, doživljanjem svojih pesmi ... Priznam, da me je zelo prijetno presenetila. Veliko glasbenikov njenega ranga z mladimi sploh ne želi imeti kakršnih koli stikov, vendar mi to potrebujemo! Prijazna beseda, pohvala ali graja, to so stvari, ki so za mlade pri ustvarjanju kariere nujne. Ona je zame diva.

Kako bi opisali svojo glasbo?
Ocenil bi jo kot kakovostno, komercialno naravnano glasbo. Kar pomeni, da je prodajana, gre hitro v uho in je všeč širokemu spektru poslušalcev.

Kaj poslušate vi?
Všeč mi je Madonna, predvsem njena glasba in to, da ji je uspelo, da je kljub goloti pred kamerami ostala dama. Všeč pa mi je tudi težko petje in Pavaroti na primer. Morda v tej smeri kdaj tudi sam presenetim.

Kaj bi vzeli na samotni otok?
Vodo in Majo. Mislim, da sta ti stvari nepogrešljivi. Če bi imel Majo, bi imel hrano, ker bi Maja kuhala. In če bi imel Majo, bi bilo vse čisto, ker bi Maja pospravljala. (smeh) Maja je vse.

Vas poleg estrade zanima še kaj bolj resnega, mogoče politika?
Politike ne spremljam prav dosti. Niti na misel mi ne pride, da bi se zjutraj zbudil, sedel v poslanske klopi in Slovencem solil pamet. Po mojem mnenju imajo politiki premalo avtoritete, kar se je v primeru Strojanovih pokazalo celo pri predsedniku Drnovšku. Sam sem premlad, da bi poznal čase nekdanje Jugoslavije, a kot nostalgično pravijo naši starši, menim, da ne bi bilo slabo, če bi imela naša družba nekaj energije in duše iz tistih časov. Politike spoštujem, ker mislim, da imajo posebno poslanstvo. Spoštujem Janeza Drnovška in spremljam njegovo delo. Zdi se mi človek na mestu. Veliko se govori o problemih sveta, zanimivo pa se mi zdi, da ljudje priznajo vse, razen tega, da so revni. Veliko se govori o tem, s kom je kdo, kaj počne doma, o teh stvareh se tračari po medijih, medtem pa so resnični problemi alkoholizem, nasilje, zlorabe, neustrezna skrb za starejše, ljudje živijo na robu preživetja, a včasih tega še opazimo ne. Današnji tempo je tak, da na žalost živimo drug mimo drugega.

Vem, da radi potujete. Tudi na Hrvaško, glede na vse medsosedske nesporazume?
Zdi se mi, da sta Hrvaška in Slovenija že od nekdaj v nekakšnem sporu. Slovenci jim prinašamo dobiček, radi hodimo tja in res ne razumem, zakaj so včasih tako naravnani. Na Hrvaško ne grem na dopust, pa ne zato, ker ne bi želel tja na morje, ampak zato, ker si nameravava z Majo privoščiti malo boljše počitnice. Otoki in eksotika!